TERAPIJE‎ > ‎

KST - Kraniosakralna terapija

Kaj je?
Kraniosakralna terapija (KST) je celostna manualna terapija, ki sodi med komplementarne pristope zdravljenja. Pozitivno vpliva na različne težave z zdravjem našega organizma, saj upošteva povezanost telesnih, duševnih in miselnih procesov v človeku. KST podpira samozdravljenje organizma in odpravlja motnje, ki ovirajo proces ravnovesja v telesu.

Metoda KST je v ZDA in Švici del zdravstvenega sistema. Zelo priznana tudi v Veliki Britaniji in drugih evropskih državah. Zaradi svoje učinkovitosti postaja prepoznavna tudi pri nas.

Kratka zgodovina
KST se je razvila iz ene izmed vej osteopatske medicine, ki jo je razvil začetnik in utemeljitelj Andrew Taylor Still, rojen leta 1928. A. T. Still je na podlagi svojega raziskovanja in opazovanja ugotovil:
  • Da sta struktura in funkcija v telesu povezani,
  • Da je telo enovit sistem, zato pacienta obravnavamo celostno in se ne osredotočimo samo na simptome bolezni.
  • Telo im lastno sposobnost zdravljenja, zato smo terapevti v funkciji podpore organizmu.
Za razvoj kranialne (lobanjske) osteopatije je bil v prvi polovici 20. stoletja zaslužen Stillov učenec, ameriški osteopat dr. William G. Sutherland, ki je postavil prve teorije o mobilnosti med šivi (suture) lobanjskih kosti. Zaznal je gibanje lobanjskih kosti povezano tudi z drugimi tkivi in strukturami. Razvil je manualno terapijo za korekcijo položajnih in gibalnih nepravilnosti med posameznimi kostmi lobanje.

Ameriški kranialni osteopat dr. John Upledger je empirično dokazal obstoj kraniosakralnega ritma in gibanja kranialnih kosti. Začel je poučevati tudi laike. Ima zasluge za širitev KST.

Kasneje se po svetu pojavijo številne organizacije, ki proučujejo in nadgrajujejo originalno metodo. Metodo lahko uporablja zelo širok spekter strokovnjakov, saj je univerzalna in učinkovita.

Kako deluje?
Mehke manualne mobilizacijske tehnike v KST usmerjamo prvenstveno na kranio sakralni (KS) sistem, ki je hidravlični sistem in ga anatomsko omejuje ovojnica dura mater s svojimi kostnimi pripenjališči dure, ki se nahajajo v lobanji (kranium) in v križnici (sakrum). Od tod izhaja poimenovanje terapije.


Kraniosakralni sistem anatomsko sestavlja lobanja (kranium), hrbtenica, križnica (sakrum) in centralni živčni sistem (možgani s hrbtenjačo). Membrane (meninge) obkrožajo možgane in hrbtenjačo kot zaščitna ovojnica, znotraj katere kroži cerebro spinalna tekočina (likvor). Terapevt ta nežni ritem valovanja cerebro spinalne tekočine zaznava in spodbuja avtokorekcijske sposobnosti organizma.


Pri izvajanju KST se mehak dotik terapevta poglobi v telo klienta in potuje po hidravličnem kranio sakralnem sistemu. KST izboljšuje gibljivost lobanjskih šivov (sutur), elastičnost fascij in čvrste vezivne opne (dure mater) ter vpliva na boljšo izmenjavo snovi v ventrikularnem in venskem obtoku.

KS sistem je v povezavi z ostalimi sistemi telesa (nevro vegetativni živčni sistem, lokomotorni s., kardio vaskularni s., limfni s., endokrini s., respiratorni s., prebavni s., urogenitalnis.).

Komu je namenjena?
Terapija je primerna za vse ljudi, od otrok do starostnikov, ki trpijo zaradi raznih psiho-fizičnih obremenitev sodobnega časa.

Kdaj pomaga?
V KST zaupamo v avtokorekcijsko sposobnost organizma in podpiramo tiste procese, ki jih nakaže organizem sam med terapijo.

Terapija je zelo učinkovita pri naslednjih vrstah težav:
  • bolečine v hrbtu,
  • bolečine v vratu,
  • glavoboli, migrene,
  • problemi s čeljustnim sklepom,
  • težave z ravnotežjem,
  • pri motnjah v delovanju centralnega živčnega sistema,
  • kronična utrujenost, čustvena preobremenjenost, nemir,
  • negativni občutki in slaba komunikacija.
Načrt terapij
Terapijo običajno izvajamo enkrat tedensko in traja do ene ure. Glede na težave in reakcije na terapijo naredimo časovni načrt.

Kaj se dogaja z mojim telesom po terapiji?
Terapija je vzpodbuda organizmu, ki se uravnoveša še več dni po terapiji. Reakcije telesa nam sporočajo, da telo aktivno išče novo ravnovesje.

Nekaj najbolj pogostih odzivov med in po izvajanju KST terapije:
  • Občutek globoke sproščenosti in dobrega počutja. Ker je celotni proces zelo pomirjevalen, pogosto klient med izvajanjem terapije celo zaspi.
  • Do ublažitve bolečine lahko pride že med izvajanjem terapije ali v naslednjih dneh.
  • Veliko klientov pripoveduje o različnih občutkih v telesu, kot so na primer mravljinčavost, toplota, krčenje ali trzanje mišic, pretok energije v dele telesa, ki jih terapevt ni stimuliral, občutki breztežnosti ali lebdenja.
  • Včasih se stanje po prvih terapijah nekoliko poslabša. Med tem časom je  potrebno izkazati  potrpežljivost in nežnost do sebe ter se ravnati po navodilih terapevta. Telo v procesu  samouravnava stare poškodbe in vzorce, ki smo jih mi zavestno popolnoma pozabili.
  • Mnogi klienti so po koncu terapije polni energije, drugi so zaspani in utrujeni. Treba je prisluhniti, kaj nam telo sporoča in slediti  »napotkom«, ki jih želi posredovati.

Moram tudi jaz kaj storiti?
Po terapiji je priporočljivo popiti več vode. Telesa ne preobremenjujte s pretirano fizično aktivnostjo.
Po končanem ciklusu terapij je pomembno skrbeti za svoje zdravje, kar pa je včasih težko, če ni na recept. Nekaj od tega pa vsak lahko zmore. Če že ne boste vrhunski športnik, pa se držite vsaj teh nekaj osnovnih navodil:
  • Odpovejte se razvadam (nikotin, alkohol, kava, droge) ali pa jih vsaj močno omejite.
  • Jejte manj mesa in živalskih beljakovin, pa večsurovega sadja in zelenjave.
  • Popijte dovolj vode.
  • Vsak dan se vsaj 30 minut gibajte na svežem zraku.
  • Skrbite za osebno higieno.
  • Ne gojite starih zamer in se spravite z vsemi ljudmi.
  • Nikoli ne pojdite spat sprti. Vedno se pogovorite in pomirite.
  • Radi se imejte in več se smejte.
Saj ni tako težko.

Če pa je to za vas »mala malica«, potem ste na dobri poti. Le tako naprej.